»vodja službe za zdravljenje odvisnih in hiše abstinence nika«
Julijana Rajnar, univerzitetna diplomirana socialna delavka in psihoterapevtka, rojena v Ljubljani, je svoje življenje iskreno posvetila zdravljenju odvisnih v Zdravstvenem domu Murska Sobota in v Hiši abstinence NIKA. Leta 1998 je prejela Prešernovo nagrado pod naslovom »Inovativno delo na področju odvisnosti od alkohola - preprečevanje recidiva«. Opravila je specializacijo in pridobila edukativna znanja iz različnih metod dela z odvisnostmi. Raziskovalno se ukvarja s socialno problematiko, študijami v okviru preventive substanc, ki povzročajo odvisnost in preprečevanja recidiva. Ključni interes njenega raziskovanja in delovanja je, kako izboljšati kvaliteto odnosa prizadetih družin s tovrstno odvisnostjo. Je soavtorica knjige z naslovom »Pretrmast, da bi pil«. Leta 2007 je bila nominirana za življenjsko delo na področju socialnega varstva v Republiki Sloveniji.
»julijanin delovni dan«
Julijanin delovnik nima samo osem ur ampak traja dokler ne izklopi telefona. Ljudje s katerimi dela vedo, da jim je vedno na voljo in da jo torej lahko pokličejo kadarkoli. Tudi med prazniki, ki bi jih želela preživeti z družino, je velikokrat odhitela na teren ali v bolnišnico, saj si ni mogla predstavljati da bi tistim, ki jo potrebujejo, odrekla pomoč. Ljudje jo kličejo, ker sami težav ne znajo rešiti in vedno znova se izkaže, da klic nikoli ni zaman. Julijana je prepričana, da so odvisniki načeloma zelo dobri ljudje, ki pa v življenju niso bili dovolj dobro opremljeni zanj. Svoje delo jemlje kot poslanstvo, kakor sama pravi: »Takšno delo živiš, ne pa ga delaš.«
»julijanino delo z odvisniki«
Leta 1985 se je prostovoljno vključila v rehabilitacijske skupine zdravljenih alkoholikov. Že leta 1986 pa je profesionalno prevzela vodenje skupine alkoholikov in pričela vnašati nove metode dela z njimi, kar dela še danes. Ko je začela s tem delom je bila odgovorna za 2 skupini
(25 zakonskih parov oz. družin), do danes je ta služba narasla na 5 aktivnih skupin
(družin preko 100, od 120 do 130), v katerih sodelujeta še dve strokovni sodelavki.
Razvili so tudi nove metode dela, individualne pristope ter službo za zdravljenje odvisnih, ki se je osamosvojila v dispanzerju za duševno zdravje.
Delo zdravljenja odvisnih z novimi pristopi se je naslonilo na načela zdravljenja, ki jih je v slovenskem prostoru postavila psihiatrična klinika v Ljubljani in poteka v treh fazah. V prvi začetni ali motivacijski fazi, odvisno osebo, skupaj z družino in delovnim okoljem motivirajo, seznanjajo z učinki urejanja in posledicami takega življenjskega stila. To obdobje je zelo zahtevno, zaradi specifike odvisnosti in možnosti za spremembo. Druga faza, je intenzivno spreminjanje. To je individualno delo z vsakim posameznikom in njegovimi najbližjimi svojci. V tem delu uporabljajo elemente družinske terapije, psihoterapije, socioterapije in poskušajo osebo odvisno od alkohola stabilizirati do te meje, da dobi uvid v posledice svoje bolezni in pridobi prve izkušnje zmožnosti abstinence. Druga faza je po zahtevnosti še težja, zahteva 24 urno dnevno pomoč. Julijana se zaveda, da sta njena pomoč in vzgled v tej fazi ključnega pomena. Niso bili redki primeri, ko je v času praznikov in vikendov prejela klic na pomoč, kateremu se je takoj odzvala. Odvisnik terapevta lahko kadarkoli pokliče, terapevt je njegov prvi transfer. Zelo pomembno je kako vrniti
posamezniku moč, za katero je bil prepričan, da je nima. Terapevt vlaga vso svojo energijo in ga energetsko podpira. Udeleženec že v tem obdobju dobiva izkušnje dinamike skupine, pomemben je občutek za človeka. Program nato preide v tretjo, rehabilitacijsko fazo, kjer se v skupini sebi enakih uči sprejemati odgovornosti za svoje življenje, si zastavlja nove cilje in popravlja stare poškodbe v odnosih v družini, v delovnem in širšim okolju. Udeleženec se mora ponovno uveljaviti kot enakovreden, normalen član družbe. Na ta način terapevt prispeva k humanizaciji dela z uporabniki, k integraciji le-teh in k ohranjanju njihovega človeškega dostojanstva. V skupini se razvijata solidarnost in strpnost med udeleženci, obenem pa se udeleženci učijo spoštovanja individualnosti ter različnosti. To obdobje 3 faz poteka minimalno 5 let, marsikdo potrebuje več, marsikdo obupa in preneha z zdravljenjem. Kakor pravi Julijana: »Odvisnik se nikoli ne nauči kako živeti brez alkohola ali drugih drog, nauči se samo vzdržati.«
