»predstavitev programa in njegov namen«
Iz dolgoletne izkušnje na področju dela z odvisnimi in glede na zaskrbljujočo naraščajočo problematiko odvisnih oseb v Pomurju od prepovedanih drog, se je vse bolj oblikovala nuja in potreba po ustanovitvi skupine za namen urjenja in vzdrževanja abstinence za tiste odvisnike, ki prihajajo iz različnih oblik zdravljenja, v največjem številu to poteka v psihiatričnih bolnišnicah ali v komunah. Z izkušnjo že naučene vzdržnosti oziroma abstinence, se takšen posameznik/ca vrne v okolje iz katerega je odšel/a. Biti »znotraj«, pa je brez vsakega pomena, če ne obstaja »zunaj«. V procesu urjenja gre predvsem za usposabljanje odvisnika, ki se stigmatiziran vrne iz hospitalizacije, za trezno, realno in zdravo življenje. V »starem« okolju pridobivajo negativne izkušnje, saj jih družba še vedno percipira kot nekdanje odvisnike. Tudi starši sodijo v to skupino ljudi, ki se v tovrstnih situacijah ne znajdejo in zaradi lastnega nelagodja in manjvrednostnih občutkov trpijo sami in s tem njihovi »odvisniki«. Vsi ti občutki in realne možnosti kam naj se odvisna oseba od drog vrne, vodijo takšnega posameznika v visoko rizično situacijo, ki je sam ne more obvladati, zato recidivira. Odvisna oseba sprejema recidiv kot dodaten neuspeh kljub nasprotnim prizadevanjem, zato jih pripelje na sam začetek in ponovno postanejo uporabniki droge. Potuho jim dajejo različne institucije, kjer jih »zdravijo« z tako imenovanim metadonskim programom in začaran krog se zapre. Temeljna funkcija skupine, ki smo jo oblikovali v socioterapevtski klub, namenjen prav uporabnikom trdih drog, ki že imajo začetno izkušnjo, tako s skupino, kot z abstinenco, imenujemo Hiša abstinence NIKA.
»zakaj in kako program zadovoljuje potrebe uporabnikov in lokalne skupnosti?«
Strokovna izhodišča programa temeljijo na ciljih in metodah dela. Program izhaja iz nuje in potrebe nezamenljive stopnje oziroma oblike urjenja ter rehabilitacije odvisnih od prepovedanih drog, ki se realizira v skupinah. Skupina je usmerjena k pomoči in samo-pomoči, kjer posameznik zbere pogum za nadaljevanje prizadevanja za trezno življenje. Hiša abstinence NIKA je torej terapevtska skupina odvisnih od prepovedanih drog, ki že abstinirajo, imajo izkušnjo iz skupinske terapije in si prizadevajo uresničevati zastavljene cilje nadaljnje rehabilitacije. Delo je usmerjeno v vzajemno (skupno) raziskovanje terapevta in uporabnika. Terapevt je v vlogi soraziskovalca in prijatelja uporabnika. Cilj je seveda postopoma priti do programa, ki je najbolj primeren za člane/uporabnike. Ko je v skupini dosežena stopnja stabilnosti osnovnih potreb, lahko gradimo uporabnikov življenjski slog. Strokovna izhodišča temeljijo na strogi ločenosti programa od vseh drugih oblik substitucijskih programov z nadomestno drogo – metadon ali drugimi oblikami pomoči, kot so »VARNA SOBA« ali razdeljevanje sterilnega pribora. Tudi krajevno se ti programi ne smejo stikati. Ogromno praznino, ki jo odvisnost pusti, je težko zapolniti. Pozitivne spremembe življenjskega stila pogosto vsebujejo premagovanje zgodnjih težav, zdravljenje poškodb, vračanje prostora svobode, premagovanje dolgčasa, telesnega in duhovnega nelagodja (nemira), z namenom doseganja določene koristi. Ta aspekt zadrževanja zadovoljitve povzroči pomemben premik pri motivaciji za premagovanje začetnega odpora. Nagrade za uspešne spremembe so lahko specifične glede na željo člana/uporabnika in so lahko tudi bolj splošne v smislu občutka ponosa, uspeha in samoobvladovanja vseh razsežnosti socialnega urejanja. Strokovna izhodišča izhajajo iz vodenja, ki se poskuša usklajevati z uporabnikovimi potrebami in nagnjenji. Iz izkušenj vemo, da je potrebno za aktivnosti, da postane odvisnost pozitivna, potrebno veliko časa in truda. V procesu urejanja gre takšna oseba skozi več faz in to pot vidimo v koraku naprej, pa tudi nazaj. Strokovna izhodišča izhajajo iz primerne varnosti skupine, saj so člani/uporabniki, ki občutijo pripadnost v skupini, pripravljeni delati skupaj in prevzemati odgovornost drug za drugega, pri doseganju ciljev. Člani/uporabniki napredujejo, ko se v skupini dobro počutijo in občutijo, da so sprejeti. Strokovnost v skupini zagotovi pripravljenost prilagajanja standardom skupine in opogumlja člana/uporabnika in sočlane, da sprejemajo norme skupine. Medsebojna povezanost pomembno pripomore k delovanju terapevtskih dejavnikov – posebno pri samo razkritju. Povezovalna skupinska klima ustvari razmere za spremembe v samo sprejemanju, zlasti nesprejemljivega dela sebe. Odgovorna je za sprejetje aktivnega načela spremembe, to pa se lahko zgodi samo v takšni socialni izkušnji, kot je terapevtska skupina. Zato lahko mirno trdimo, da Hiša abstinence NIKA s svojo povezovalno in podporno klimo, omogoča procese socializacije, ki je nujna v obdobju psihosocialne rehabilitacije. Ti ugodni procesi se pri članu/uporabniku kažejo skozi pozitivno ocenjevanje samega sebe in omogočajo dvigovanje samospoštovanja ter izboljšujejo socialno funkcioniranje, tako na osebnem, kot profesionalnem in družinskem področju.
S skupino, kot strokovno utemeljenim izhodiščem, ponujamo članu/uporabniku možnost navezovanja prijateljskih vezi. S tem se odprejo nove možnosti druženja, kar zmanjša občutke nelagodja, izolacije in stigme takšnega posameznika, ki je skupaj z abstinenco prisiljen zapustiti stare prijatelje. V novih prijateljskih odnosih ima več možnosti izbire različnih načinov obvladovanja odvisniškega vedenja in prepoznavanja svojih napačnih predstav.
Odvisnost od ilegalnih drog je torej bolezen, katero z doslej znanimi metodami ni mogoče napovedati. Toda, če bi bil problem samo droga, ne pa človek in njegov življenjski in sožitni slog, bi bila z dnem abstinence urejena vsa problematika odvisnosti. Jasno pa je, da je abstinenca zasvojenih le pogoj za začetek nekajletnega socialnega učenja zdravega življenja, usklajevanja medčloveških odnosov in duhovno ter kulturno poglobljenega človeškega življenja; torej prizadevanje za smiselno življenje in ne boj z drogo. Torej Hiša abstinence NIKA.
